Pragozd Rajhenavski Rog

Pragozd je gozd, v katerega človek še ni posegal. V njem še ni pela sekira ali žaga. Razvoj gozda poteka po naravnih zakonitostih. Rojevanje in umiranje se odvija brez vmešavanja človeka, ki naravi pogosto vsiljuje svoje »pametne« odločitve. Zato so danes prav pragozdovi pomembna učilnica v naravi, kjer se lahko ljudje marsikaj naučimo; ne le gozdarji, tudi raziskovalci številnih drugih profilov tukaj brskajo in iščejo skrivnostne zakonitosti življenja.

V Sloveniji je le še malo ohranjenih pragozdov oz. njihovih ostankov. Največ jih je na Kočevskem, kar šest s skupno površino 220ha. Med najbolj znanimi je ravno Rajhenavski Rog. Zasluga za ohranitev pragozdov gre razgledanim takratnim lastnikom velikih površin gozdov na Kočevskem, grofom Auerspergom, njihovemu glavnemu gozdarju dr. Leopoldu Hufnaglu ter številnim kasnejšim gozdarjem, ki so uspeli vse do danes ohraniti in obraniti te gozdove pred vsemi vplivi, še posebej pa pred sekiro in žago.
Pred več kot 100 leti, točneje v prvem gozdnogospodarskem načrtu za gozdove posesti Auersperg iz leta 1892, se je pojavila opomba, naj se nekateri deli gozdov ohranijo kot pragozdovi in zato je v njih vsaka raba izključena.

Pragozd Rajhenavski Rog meri 51.14 ha. V njem že od prvega načrtovanja potekajo meritve lesnih zalog, ki kažejo, da se tudi pragozd stalno spreminja. Količine lesa v tem gozdu so veliko večje kot v gospodarskih gozdovih in dosežejo 800m3/ha. V pragozdu se prepletajo različne razvojne faze na zelo majhnih površinah. Ko stari drevesni orjak propade, ga hitro nadomestijo številna mlada drevesca, ki tekmujejo v borbi za svetlobo in preživetjem. Tukaj resnično zmagujejo samo najboljši! Gozd, ki je sestavljen samo iz najboljših, pa lahko uspešno kljubuje vsem nevarnostim. V takem gozdu najde svoje kotičke bistveno več živali, od največjih sesalcev pa do najmanjših organizmov.

Še opozorilo! Pragozdovi so izločeni s posebnimi odloki, kjer je navedeno, kaj se v njih lahko dela in kaj ne. Turistični obiski so v njih prepovedani, vstop imajo le raziskovalci in strokovnjaki, ki za to dobijo posebno dovoljenje. Prav zato smo tik ob pragozdu speljali pešpot, s katere lahko »pokukamo« na nekatere najlepše dele pragozda. To je čisto dovolj, da vidimo, kako se ta gozd zelo razlikuje od onega, ki smo ga uredili po naših merilih.


«